Razglasitev samostojnosti sem doživel kot študent tik pred diplomo.

Spominjam se svojih osebnih sanjarjenj in velikega zaupanja v svetlo prihodnost , češ, od sedaj naprej bo pa marsikaj mogoče... In res, sledila je zgodba o uspehu (tako moja, osebna, kot na državnem nivoju), seveda tudi nekatere streznitve, ki jih je prineslo obdobje tako imenovane tranzicije in na koncu kanček dvoma ob svetovni recesiji..

Slovenci smo kot izjemno delaven narod izpolnili vsa pričakovanja, ki jih je pred nas postavila mednarodna javnost ob priznanju samostojnosti. In to je bila zelo težka in zahtevna naloga.

Kot uspešen podjetnik imam nešteto dobrih izkušenj, ko lahko kot državljan Slovenije enakopravno in tvorno sodelujem v mednarodnih procesih trženja in delovanja. Še več, opažam, da sem kot Slovenec zaradi majhnosti države, iz katere prihajam, največkrat dobrodošel kot zanimiv, nekoliko eksotičen partner, predvsem kot sogovorec, ki je neobremenjen z ustaljenim tradicionalnim mišljenjem, kar nemalokrat omogoča intenziven prodor na mednarodne trge...

Prihodnost? Nedvomno svetla! V razmislek pa samo še slednje. Slovenci bi se morali končno zavedati, da članstvo v elitnem klubu EU še ne pomeni samoumevno lagodnega življenja pod okriljem evra , kot so to nekateri naivno pričakovali..

Z vstopom v EU smo sprejeli izziv, v katerem je veliko priložnosti in prostora za smele in kreativne, ki bodo težko pridobljeno danost znali izkoristiti.