Z navdušenjem, vznesenostjo in zadovoljstvom smo pred 20.leti doživljali rojstvo samostojne Slovenije. Dobili smo svojo državo in s tem tudi priložnost, pravico in dolžnost, da se skozi leta, ki so sledila, preizkusimo in dokažemo v tako želeni demokraciji, v spoštovanju pravne države in občečloveških vrednot.

Slovenijo imam rad, ker je moja domovina. Kot udeležencu številnih odprav v tuja gorstva mi je bilo večkrat dano, da sem na vrhu mogočne gore s ponosom razvil slovensko zastavo. Tudi še danes skušam Slovenijo po svojih najboljših močeh predstavljati v svetu. Čeprav me je v zadnjem času zanjo tudi malo sram.

Če so državne institucije, ki so bile na oblasti v letih po osamosvojitvi, za spodrsljaje in nepravilnosti še lahko iskale izgovore v  težavah, ki doletijo vsako mlado državo, je ob njeni 20. letnici skrajni čas, da se streznijo in začnejo delovati ter se obnašati drugače.

Že šolarjem ubijamo v glavo, da je pošteno delo ena najvišjih vrednot v vseh družbenih sistemih. Plačilo zanj, ki naj bi človeku zagotavljalo dostojno življenje in obenem odgovorno delovanje državnih institucij, pa ena temeljnih, z zakoni zagotovljenih pravic nad katerimi bedi država. A v praksi nam naša država zadnjih nekaj let nazorno kaže, da temu ni tako. Dokaz so številni slovenski in tuji delavci, ki so jih delodajalci podlo izigrali. Državne institucije  pa se ob tem ignorantsko sprenevedajo in ščitijo pogoltne in nadute povzpetnike brez vesti.

Še vedno pa zaupam in verjamem v energijo in voljo dobro mislečih, poštenih, delovnih in ustvarjalnih sodržavljanov, korektnih poslovnežev in politikov, znanstvenikov, športnikov, umetnikov … Slovencev, ki lahko s skupnimi močmi ustvarimo pogoje za dostojno življenje in skupno dobro vseh, ki živimo v najlepši deželi na svetu-Sloveniji.