V torek, 13. decembra 2011, bo ob 13. uri v preddverju velike dvorane Državnega zbora otvoritev razstave in predstavitev skupnih projektov, ki so za priložnost 20. obletnice sprejema Ustave Republike Slovenije nastali v sodelovanju med Državnim zborom in Ustavnim sodiščem.

Prisotne bosta nagovorila predsednik Državnega zbora  Ljubo Germič  (70 KB)in predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič.

Dogodek bo povezovala Nataša Globočnik, popestril pa ga bo krajši kulturni program Eve Hren.

 

-  Govor predsednika DZ na otvoritvi razstave ob 20. obletnici sprejema Ustave RS, 13. 12. 2011 ob 13. uri
 (70 KB)

Razstava

Razstava ob 20. obletnici sprejema Ustave Republike Slovenije je sestavljena iz dveh delov.

Tekstovno gradivo v prvem delu razstave podaja glavne poudarke v procesu nastajanja Ustave RS, povzema temeljna vodila za njeno sprejetje ter predstavlja ključne točke v razvoju Ustave RS ter njene kasnejše spremembe. Na simbolični ravni je kontinuiteta Ustave RS kot temeljnega splošnega pravnega akta z najvišjo pravno veljavo nakazana z razstavljenimi vsemi izdajami ustave RS od leta 1991 do današnjih dni.

V nadaljevanju so na ogled postavljene posebne izdaje Ustave RS, ki so nastale kot plod sodelovanja med Ustavnim sodiščem in Državnim zborom, in sicer Ustava Republike Slovenije v brajici, pisavi, prilagojeni za slepe in slabovidne ter Ustava Republike Slovenije v zvočni obliki, ki je nastala ob pomoči RTV Slovenija. Z mislijo ozaveščanja in izobraževanja mlajše generacije o pomenu ustave RS pa sta inštituciji pripravili tudi izbor ilustriranih členov Ustave RS - Ustavo v stripu avtorja Zorana Smiljanića, ki nagovarja predvsem mladostnike v zadnji triadi osnovne šole.

Razstava vključuje tudi predstavitev samostojnega projekta Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je Ustavo RS prevedla v znakovni jezik za gluhe in naglušne.

Posnetka Ustave v zvočni obliki in Ustave, prevedene v znakovni jezik, ter izbor ilustriranih členov Ustave bodo od 13. decembra 2011 dostopni prek spletnih strani Ustavnega sodišča (www.us-rs.si) in Državnega zbora (www.dz-rs.si).

Drugi del razstave umešča Ustavo RS v širši kontekst; razstavljene so namreč vse ustave članic Evropske unije. Glavno vodilo tega dela razstave je prikazati tiste člene ustave članic EU, ki opredeljujejo način in nosilce vladanja v posamezni državi članici EU. Eden izmed ciljev razstave je tudi prikazati jezikovno raznolikost članic EU, zato razstavo spremlja zvočni posnetek izbranih členov ustave članic EU.

Kratko o Ustavi

Ustava je temeljni splošni pravni akt države z največjo pravno veljavo, akt, na katerem temelji državnost in skozi katerega se izraža identiteta nacije. V njej so na podlagi zgodovinskih, kulturnih, političnih in drugih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na organizacijo državne oblasti in družbene odnose ter vlogo posameznika v njih, določeni temelji pravne in politične ureditve države. Z osamosvojitvijo in sprejetjem Ustave je Slovenija postala ustavna demokracija, v kateri je moč politične večine oziroma organov oblasti pravno omejena z ustavnimi načeli ter človekovimi pravicami, ki jih varuje Ustavno sodišče s širokimi pristojnostmi.

Slovenija je za utemeljitev svoje državnosti 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Dokončen predlog Ustave Republike Slovenije in Ustavnega zakona za njeno izvedbo je bil določen 4. decembra 1991, 23. decembra 1991 pa je bila sprejeta in slovesno razglašena nova slovenska Ustava.

Nekatere določbe slovenske Ustave so se v dvajsetih letih njenega udejanjanja izkazale za nekoliko pomanjkljive, zato je bilo doslej sprejetih sedem ustavnih zakonov, s katerimi je bilo devet členov Ustave spremenjenih, en člen pa je bil dodan. Prva sprememba se je nanašala na prvotno zelo stroge pogoje, pod katerimi so lahko tujci pridobivali lastninsko pravico, z drugo spremembo je bil ustavno določen volilni sistem in zvišan volilni prag za vstop v Državni zbor, verjetno najbolj ključne spremembe Ustave pa so bile sprejete zaradi vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo (in v manjši meri v NATO). Z novejšimi ustavnimi zakoni je bilo spremenjenih še nekaj ustavnih določb, med katerimi velja posebej omeniti spremembe v zvezi z lokalno samoupravo in načinom ustanavljanja ter pristojnostmi pokrajin.