Pahor si je v nagovoru pred množico kakšnih tisoč zbranih policistov, predstavnikov političnega in gospodarskega življenja ter drugih posameznikov iz Koroške in drugod postavil več vprašanj. Med drugim, kdo smo Slovenci dvajset let kasneje. Po njegovih besedah smo maloštevilen, a žilav narod, ki je v dveh desetletjih samostojnosti in neodvisnosti "veliko dosegel, marsikaj zamudil in zgrešil, a uživa zavoljo svojih dosežkov veliko spoštovanje po svetu".

Po 20. letih Slovenci po njegovih besedah hočemo mir in prijateljsko sosedstvo, hočemo dostojno živeti od svojega poštenega dela, terjamo več resnice in pravice in želimo pravičnejšo družbo, v kateri bomo svobodno razvili svoje osebne in nacionalne posebnosti.

Ob tem pa se je vprašal, ali so te vizije, ki jih je izpostavil, zares dovolj skupne in ali so dovolj jasen kompas "naših današnjih in prihodnjih ravnanj". "Do neke mere, do zadostne mere. Soglasje glede tega šele nastaja. Kolikor ga je kriza, zlasti recesija, v začetku resno prizadela, ker se je poglobilo vsestransko nezaupanje, tako mu sedaj, se mi zdi, daje novo spodbudo in smisel," je dejal Pahor.

Predsednik vlade je na proslavi, na kateri so bili skozi umetniški program obujeni spomini na dogodke pred natanko 20. leti na Holmcu, poudaril, da so bile velike spremembe, vključno in predvsem za osamosvojitev, vedno stvar najprej ideje pogumnih posameznikov, ozkih skupin. Šele kasneje so postale ideje velike večine in na koncu celotnega naroda.

Izpostavil je Jožeta Pučnika, Franca Bučarja, Ivana Omana, Janeza Janšo, Igorja Bavčarja, Dimitrija Rupla, Milana Kučana, Janeza Drnovška, oba Hribarja, Šuštarja in še koga, ki so po njegovih besedah idejo samostojne države uspeli preleviti v skupno idejo. Ob tem je izpostavil tudi pogum milice in teritorialne obrambe, ki sta takrat zavarovali osamosvojitev pred agresijo in ki jim vsem gre "današnja čast in slava". Ob tem je poudaril, da smo tudi danes odvisni od slehernega posameznika ter idej in uspehov posameznika.

Slovesnosti na Holmcu, kjer je takratna milica skupaj s pripadniki teritorialne obrambe junija 1991 branila nekdanji mejni prehod, sta se udeležila tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in generalni direktor policije Janko Goršek. Slednji je dejal, da Holmec simbolizira vse, zaradi česar smo tako ponosni na dogajanje izpred 20. let.

"Simbolizira zahtevo naroda, da sam odloča o svoji usodi. Simbolizira odločnost njenih obrambnih sil, milice in teritorialne obrambe, da se postavi po robu vsem, ki bi hoteli vzeti to pravico. Simbolizira njihovo enotnost, premišljenost in odločnost v delovanju. Simbolizira pa tudi oborožene spopade in žrtve na obeh straneh," je dejal Goršek, ki so ga nekateri od navzočih med njegovim javnim nastopom z žvižgom opozorili na nasprotovanje nedavni ukinitvi Policijske uprave Slovenj Gradec.

Povezava:

Predsednik Vlade Republike Slovenije