Oblikovanje republike 1991–2011

  • Pregled skozi čas
  • Poslanice
  • Slovenija v svetu
  • Prej in zdaj
  • Praznujemo
  • Arhitektura, oblikovanje in fotografija v Sloveniji 1991–2011

    Razstava je na ogled od 30. junija do 23. oktobra 2011.

    Tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je po svoje obeležil dvajseti rojstni dan Slovenije in sicer s projektom Oblikovanje republike. V sklop projekta so v MAO pripravili razstavo, katalog in kratki arhitekturni filmi, ki predstavljajo ustvarjalen in v prihodnost zazrt prispevek k praznovanju dvajsetletnice slovenske samostojnosti. Z razstavo so želeli preveriti učinkovitost arhitekturnih in oblikovalskih pristopov in jih pospremiti s fotografskimi pristopi tega časa. Bilanca arhitekture, oblikovanja in fotografije prikazuje presežke in dobre naložbe, pa tudi opozorila na minuse in primanjkljaje preteklih dveh desetletij, obenem pa odpira vprašanja za prihodnost.

    Preobrazba, ki se je pred dvajsetimi leti pričela s političnimi, družbenimi in gospodarskimi spremembami, je bila velika in je posegla v skoraj vse sfere našega življenja, tudi na področje obllikovanja. V zadnjih dvajsetih letih se je močno spremenilo delovanje arhitektov in oblikovalcev, ki so  postavljeni v vlogo ponudnikov storitev, ki morajo biti poceni, hitre in imeti takojšnje učinke ter usmerjeni v povečevanje življenjskega udobja.

    Luč "Lolita" oblikovalke Nike Zupanc, 2008. Foto: Maarten van Houten /vir: www.mao.si

    Prvih 20 let pa je kljub temu zanimiva kompilacija projektov, s katerimi se je povečala mnogovrstnost pristopov in izdelkov, v katerih je opazno posamezniku prilagojeno oblikovanje in kjer prostor ter predmeti poudarjeno nastopajo kot generator človeških izkušenj in doživetij. Razstavo je pod vodstvom Matevža Čelika postavila interdisciplinarna skupina kustosov. Arhitekturna dela na razstavi so izbrali Jeff Bickert, Petra Čeferin, Matevž Čelik, Tadej Glažar in Bogo Zupančič, oblikovalski del izbora so opravile Cvetka Požar, Špela Šubic, Maja Vardjan, za izbor fotografskih del pa je poskrbel Primož Lampič.

     

    Besedilo: Polona Prešeren,  Urad vlade za komuniciranje
    Fotografije: Muzej za arhitekturo in oblikovanje